[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ljenje in imetje, in se jezili, zakaj ni v Îvarovljah oroÏ-
ni0 ke postaje.
Stvar pa ni bila tako nevarna. Ko se je namreã sprav-
ljala Zefa pozno zveãer v svoji sobici spat, je zaãula ne-
kako praskanje pod svojim oknom. Poslu0 ala je zaspa-
na in ugibala, kaj bi to bilo. Ker je praskalo naprej, je
odprla okno. Prestra0 ena je zakriãala in odskoãila, ker je
zagledala v temi ãlove0 ko postavo, ki se je spenjala po
naslonjeni lestvi proti njenemu oknu. ZbeÏala je na
hodnik in naletela na gospodarja, ki je pri0 el pogledat,
kaj pomeni 0 under. V strahu se ga je oklenila Zefa in pri-
povedovala, kaj je videla. Ivan jo je miril in 0 el gledat, ãe
je 0 e kdo pod oknom. Nikogar ni bilo; samo lestva je slo-
nela ob zidu. Razburil pa se je Ivan 0 e bolj ko Zefa; ne
zaradi ponoãnjakov, proti katerim bo dal napraviti de-
bele kriÏe v okno; ampak 0 e vedno se mu je zdelo, 0 e
vedno je ãutil, kako se ga oklepa trepetajoãa Zefa. Tre-
sel se je tudi sam in vso noã ni zatisnil oãi. Kakor zme0 an
50
TUJSKI PROMET
BESeDA
je hodil po svoji sobi, poslu0 al, ãe se sli0 i 0 e kje kak 0 um,
stopil parkrat na hodnik in prislu0 koval in se vrnil spet
nemiren, neodloãen, kakor meseãen v svojo spalnico.
Drugi dan pa je tolaÏil goste, da ni nobene nevarnosti in
po0 epetal zaupno postarni gospe, da je bil namen pri-
slonjene lestve prav miroljuben; na onem koncu nam-
reã spi brhka ·tajerka; toda ni ona nameravala zapustiti
hotela po lestvi; marveã je pri0 la klicat gospodarja, ki je
prepodil ponoãnega kavalirja.
»Ah, kako zanimivo!« je dejala gospa, in istega mne-
nja je bila v par minutah vsa gospoda. Zanimiva je pa
postala tudi Zefa. Gospodje so jo draÏili, zakaj se je bala,
gospe so jo ogledovale skozi lornjete, in gospodiãne so
se ji zaupljivo muzale.
Ivan pa je bil hud na fante, da si upajo poãeti kaj tak0 -
nega v njegovi hi0 i. Zveãer, ko so pili v prvi sobi, je sto-
pil med te mladiãe, ki so se mu zdeli vsi sposobni za
tak0 no predrznost, in jim je strogo prepovedal oglariti
ponoãi okrog hi0 e; zakaj on bo streljal, ãe ne bo miru.
Fantje so se delali neumne in se pridi0 ali prihuljeno, da
jim 0 e na misel ne pride tak0 na neumnost; 0 e neumnejse
pa se jim je zdelo, da je zagnala Zefa zaradi take otroãa-
rije tak hrup.
Toda kaj se je brigala ona za mnenje teh siromakov!
Samo smejala se je, ãe ji je zaãel kak fant resno in Ïalost-
51
TUJSKI PROMET
BESeDA
no razkladati svoje srãne boleãine. Ona naj bi vzela
kmeta, ona delala na polju! Nikdar.
Ko je sreãal Ivan Zefo, se ji je sporazumno namuzal,
in ko ga je pogledala po strani in zardela, jo je vpra0 al,
ãe se 0 e kaj boji. Obhajal pa je le njega ãuden, nadleÏen
nemir. Povsod je videl Zefo pred seboj, ki se mu je zde-
la kakor rojena za gospodinjo, za vodnico velikega
podjetja, tako pametna, tako pridna, tako izobraÏena.
Zefa ni namreã nikdar govorila o reãeh, katerih ni ume-
la; skrbno pa je pazila kako govore, kako se vedejo tisti,
katere je ãislala; tako se je znebila marsikakega primanj-
kljaja svoje izobrazbe, druge je pa spretno prikrivala.
Samo nekoliko preprijazna z gosti se je zdela Ivanu;
oponesti seveda ji on ni mogel niãesar in Ïale besede si
ji ni upal reãi, dasi ga je ta njena prijaznost nekoliko je-
zila.
S ponosno zadovoljnostjo pa se je zavedala Zefa go-
spodarjeve naklonjenosti in zaupljivosti, ki je budila za-
vist med tovari0 icami. Z njo se je posvetoval gospod
Korbin, ãe je bilo treba ukreniti kaj posebnega, njej je
zaupaval tajnosti gosposke druÏbe, in kak0 na toplota je
puhtela iz njegovih besed!
Proti Griãarjevim se je bil nekoliko ohladil Ivan. Z An-
drejem se je se0 el 0 e katerikrat; a sestre Micike ni vabil
veã.
52
TUJSKI PROMET
BESeDA
»Tako pusto se je zaãel dnÏati,« je toÏila Micika doma
in premi0 ljevala, s ãim bi ga bila razÏalila. Mati je sveto-
vala, da naj ga pusti nekaj ãasa pri miru; oãe pa je me-
nil, da tarejo mladega gospoda gospodarske skrbi.
Trle so ga tudi res; toda poleg njih si je bil nakopal 0 e
drugih. Nekako ljubosumen je postal na svojo nataka-
rico. Kadar se je oglasil z verande ali z vrta ali iz sobe
njen zvonki smeh, se je vznemiril, kaj se godi; med raãu-
ne in pisanje se mu je vpletala misel, kaj poãenja Zefa,
in jezil se je sam nase, kaj ga to briga in moti. Zdelo se
mu je, da bi bilo najbolj0 e, ãe bi je ne bil nikdar vzel v
sluÏbo, a da je zdaj ne more izpustiti. In zakaj tudi? Ali
ni pridnej0 a, spretnej0 a, zvestej0 a ko vsaka druga? Ali
naj bo teh vrlin plaãilo odpoved? Kaj bi pa rekli ljudje!
·e ãez zimo je hotel on obdrÏati Zefo, in naj bi tudi zah-
tevala isto plaão kakor poleti. Da bi le hotela ostati!
Ivan si ni hotel razvozlavati zme0 anih misli, ki so mu
vzhajale v srcu. Toliko je vedel, da mu Griãarjeva Mici-
ka ne ugaja posebno, in prav rad je poudarjal njene sla-
bosti, da se je ustavljal materinim nasvetom. Odloãiti se
vendar ni mogel na nobeno plat in se tudi ni 0 e hotel. Z
Griãarjem sta se namreã dogovarjala zastran posojila, ki
ga je hotel on dobiti na posestvo v ·mihelu, in bal se je
zamere. Tako je omahoval sem in tja, nezadovoljen sam
s seboj in hud na mater in na Griãarje. Da, ãe ne bi bilo
sitnih ozirov in nepotrebnih ovir!
53
TUJSKI PROMET
BESeDA
âesar pa Ivan sam sebi 0 e ni hotel priznati, ãesar se
[ Pobierz całość w formacie PDF ]